Som - Silurus glanis

Podrobnosti

Kategorija: Ribe

Opis:
Som ima dolg valjast trup in veliko, široko, ploščato glavo z majhnimi očmi. Okoli ust ima tri pare brkov. Zgornji par sega do hrbtne plavuti. V čeljustih so številni zobje v več vrstah. Zelo dolga baza predrepne plavuti se združi z bazo repne in z zelo kratko bazo hrbtne plavuti. Zgornja stran telesa je vedno zelo temna, od olivno rjave do črno modrikaste barve. Boki so svetlejši, običajno marmorirani, spodnja stran pa je sivkasto bela. Plavuti so temne, pri starejših somih pa postanejo rdečkaste. Som spolno dozori v 5.-6. letu. Drsti se ob nenadnih znižanjih zračnega tlaka, od maja do julija med rastlinjem, kjer samec zgradi iz rastlin preprosto gnezdo, samica pa nanj prilepi ikre. Običajno odloži okoli 30.000 iker na kilogram telesne teže. Samec jih čuva do izvalitve. Med poplavami se somi drstijo na poplavljenih travnikih, vendar temperatura vode ne sme biti nižja kot 18 °C. Po drsti gredo odrasle živali zopet v globlje predele. Prezimijo v globokih luknjah na dnu rek in jezer.Som je ribojeda riba. Zraste lahko 4-5 m. V porečju Donave niso nobena redkost somi, dolgi nad 1 m in težki 30-60 kg.
Som je ena največjih evropskih sladkovodnih rib velikih rek, jezer in rečnih rokavov. Okoli Baltika zahaja celo v brakično vodo. Odrasli somi so samotarji, ki živijo v luknjah v brežinah pod podrtimi in potopljenimi debli ali pod spodjedenimi bregovi.
Razširjenost:
Živi v donavskem bazenu in v vseh rekah, ki se stekajo proti Baltiškemu morju in v Elbo. Proti vzhodu živi še v pritokih Kaspijskega, Azovskega in Aralskega jezera. Na severu pa je redek na polotoku Jutland, na Švedskem in na Finskem. Živi še v porečju Neve, v Ladoškem jezeru, v Franciji pa v reki Doubs. Naseljuje Ljubljanico, Savo, Muro, Dravo in njihove mrtvice, Krko, Savinjo, Blejsko jezero in akumulacije. Pred približno 15 leti so ga naselili tudi v reko Vipavo v Renčah, kjer se že razmnožuje.
Ogroženost:
V Skandinaviji je tik pred izginotjem, v porečju Donave pa je populacija precej stabilna. V manjši meri kot regulacije ga ogroža onesnaževanje in prevelik izlov. Splošno razširjeni varstveni ukrepi so lovopust, najmanjša mera in način ribolova, zavarovanje drstišč in pa umetna vzreja mladic. Zaradi okusnega mesa je ponekod gospodarsko pomembna riba, zanimiv pa je seveda tudi za športni ribolov.

• < Nazaj